Po izjemo dolgem času sem bila zopet na pijači z znancem, ki se mu je pred leti pojavila sladkorna bolezen in je potreboval zelo dolgo časa, da se je na vse navadil. Včasih mi zelo veliko govori o tem, kako je vse skupaj potekal včasih, se mu pa niti na kakšna manjša vprašanja o tem ne da odgovoriti. Ampak ga popolnoma razumem tako, da takrat, ko nima energije za to, da bi o tem kaj preveč razlagal, ga kar pustim pri miru, ker se mi zdi edino pravilno.
Nazadnje sva se vdela mislim, da približno kakšne pol leta nazaj, pred tem pa skoraj eno leto. Ampak na žalost imava vedno bolj različne urnike in obveznosti in seveda se je potem težje ujeti. Poleg tega se pa kdaj tudi zgodi, da mu sladkorna bolezen dela kakšne težave in seveda takrat nimava druge kakor pa, da prestaviva kavo ali kosilo.
Saj bi rekla, da bi si želela, da se sladkorna bolezen pri njem pozdravi, ampak kolikor vem, se ta bolezen ne more ravno pozdraviti, ampak se lahko le ima pod nadzorom. Ampak si niti tega ne znam najbolje predstavljati. Nikomur ne privoščim nobene takšne bolezni, ki traja v nedogled, ker verjamem, da je zelo nadležno.
Danes sva se ujela na kavi in moram reči, da je bil videti precej bolje kakor običajno in menda je to zato, ker ima manj težav in je sladkorna bolezen pod nadzorom. Čeprav kolikor ga poznam, bi rekla, da se sedaj končno zares zelo pazi in je zato vse mnogo bolje kakor prej. Sicer je pa to verjetno pri vseh teh boleznih. Če se držiš diete potem, je vse v redu, in če se ne držiš diete potem, je zelo težko karkoli v redu. Tako da bi rekla, da je končno obupal nad vsemi tveganji zato, ker mu je nekaj preveč všeč in sedaj je sladkorna bolezen nekaj kar mu ne dela več težav.
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.