Pravna podlaga

Pravna podlaga

Pravica izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do nadomestila za javno uporabo glasbe je bila priznana že leta 1961, ko so člani mednarodne skupnosti v Rimu podpisali Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij. Trajalo je vendarle več kot 30 let preden je Slovenija Rimsko konvencijo sprevrnila v nacionalno zakonodajo.

Šele leta 1995 so bile pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji prvič zaščitene z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Slovenija se je po dolgem čakanju končno pridružila drugim državam evropske skupnosti, kjer so pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov že od nekdaj zaščitene.

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) je ustanovljen in deluje v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Uradno prečiščeno besedilo tega zakona je bilo objavljeno v Uradnem Listu RS, št. 16/2007.

Pomembni dokumenti o sorodnih pravicah:

• Bernska Konvencija za varstvo književnih in umetniških del (1.del)
• Bernska Konvencija za varstvo književnih in umetniških del (2.del)
• Svetovna Konvencija o avtorski pravici
• Konvenija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njhovih fonogramov (Ženeva, 1971)
• Mednarodna Konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizaciji (Rim, 1961)
• Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici
• Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih
• Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3) (uradno prečiščeno besedilo)
• Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje