O sorodnih pravicah

O sorodnih pravicah

Sorodne pravice so pravice, ki pripadajo tistim, ki javnosti omogočajo dostop do avtorskega dela. To so izvajalci in proizvajalci fonogramov, radijske in televizijske organizacije, filmski producenti, založniki in izdelovalci podatkovnih baz. Sorodne pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji ščiti in kolektivno uveljavlja Zavod IPF.

Moralne pravice

Sorodne pravice vključujejo moralne pravice in materialne pravice oziroma pravice do nadomestila za uporabo varovanih del. Moralna pravica izvajalca je pravica, da se pri objavi izvedbe navede njegovo ime ali katera druga njegova oznaka in da ima pravico upreti se skazitvi in vsakemu drugemu posegu v njegovo izvedbo ali vsaki uporabi njegove izvedbe, če bi ta poseg ali ta uporaba lahko škodila njegovi osebnosti. Moralne pravice so neprenosljive.

Pravica do nadomestila

Izvajalci in proizvajalci fonogramov imajo po zakonu tudi materialne pravice, in sicer pravico do nadomestila za uporabo varovanih del v primeru javne priobčitve fonogramov (male pravice), vključno z javnim prenašanjem in radiodifuzno retransmisijo, pravico do reproduciranja fonogramov za zasebno ali drugo lastno uporabo in tudi v primeru kabelske retransmisije fonogramov, razen pri lastnih oddajanjih RTV-organizacij. Pravica do nadomestila izvajalcev in proizvajalcev fonogramov velja tudi ob dajanju v najem njihovih fonogramov ali v primeru reproduciranja in javne priobčitve fonogramov v okviru propagandnih sporočil.

Javna priobčitev fonogramov

Javna priobčitev fonogramov je izraz, ki ga Zakon o avtorski in sorodnih pravicah uporablja za opis vseh vrst javnega predvajanja. Glasbeni izvajalci in proizvajalci fonogramov imajo pravico do denarnega nadomestila za javno priobčitev svojih posnetih izvedb, ki so bile objavljene na komercialno izdanem fonogramu. Ta pravica se po zakonu lahko uveljavlja le kolektivno, zato v imenu vseh izvajalcev in proizvajalcev fonogramov nadomestila od uporabnikov v Sloveniji zbira kolektivna organizacija Zavod IPF. Pri tem upošteva razliko v pomenu glasbe za poslovno dejavnost uporabnika. Za diskoteke na primer je glasba sestavni del poslovne formule, ki v veliki meri določa profil podjetja in njegov položaj na trgu. Tovrstno podjetje brez glasbe težko ali sploh ne more preživeti. Enako velja za plesne šole. Na drugi strani so trgovine, gostilne ali frizerski saloni, ki svojo dejavnost lahko opravljajo tudi brez glasbe. Vloga glasbe je torej različna v teh okoliščinah. Zavod IPF je za vsako vrsto uporabe določil posebno tarifo, ki upošteva omenjeno razliko. Veljavne tarife Zavoda IPF so objavljene na spletnih straneh www.zavod-ipf.si.

Reproduciranje fonogramov za zasebno ali drugo lastno uporabo

Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) so glasbeni izvajalci in proizvajalci fonogramov upravičeni do nadomestila tudi v primeru reprodukcije njihovih posnetih izvedb za zasebno ali drugo lastno uporabo. Reproduciranje za zasebno ali drugo lastno uporabo vključuje kopiranje na prazne nosilce zvoka (CDR, DVDR, videokaseta, kaseta).

Višina nadomestila za reproduciranje, ki ga so dolžni plačati proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, naprav za fotokopiranje, praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav za fotokopiranje, je določena v Uredbi o zneskih nadomestil za zasebno in drugo lastno reproduciranje, ki velja od 21. oktobra 2006.

Kabelska retransmisija fonogramov

Kabelski operaterji oziroma izdajatelji kabelskih radijskih in televizijskih programov morajo plačati nadomestilo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov za kabelsko retransmisijo fonogramov, razen pri lastnih oddajanjih RTV-organizacij. Nadomestila iz tega naslova zbira Zavod IPF.

Trajanje sorodnih pravic

Pravice izvajalca in proizvajalca trajajo 50 let od datuma prve izdaje. Če posnetek ni bil zakonito izdan, trajajo pravice izvajalca 50 let od prve priobčitve, vendar v Sloveniji v tem primeru ni upravičen do nadomestila za javno priobčitev, saj je pravica do nadomestila za javno priobčitev po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah vezana na komercialno izdan fonogram. V primeru smrti izvajalca pripadejo sorodne pravice njegovemu zakonitemu dediču. V primeru prenehanja delovanja proizvajalca fonogramov sorodne pravice pripadajo pravnim naslednikom. Če je pravni naslednik fizična oseba, veljajo ista pravila kot v primeru smrti izvajalca.